Kot v ostalih naslednicah Sovjetske zveze, je tudi industrija v Ukrajini temeljila na premogu, elektriki, kovinah, ladjarstvu in uporabljala tehnologijo, ki je v Evropi počivala v muzejih. Po osamosvojitvi leta 1991 so skušali ojačati ostale panoge, ki niso slonele na podpori države in niso bile toliko odvisne od trgov, ki jih je Ukrajina z osamosvojitvijo izgubila.
Kmetijska, regulativna in administrativna reforma so v polnem teku, sicer pa ekonomsko restrukturiranje poteka počasi. Interesom osrednjih birokratskih inekonomskih sil je še vedno blizu sistem centralnega planiranja. Ukrajina največ trguje z Rusijo, sicer pa precej uvažajo tudi iz Nemčije in Poljske, izvažajo pa v Turčijo, Italijo in Nemčijo. Predmet trgovine so v glavnem kovine in goriva, pa tudi stroji in oprema, kemikalije, hrana, pijača ter kmetijski proizvodi. Ukrajina je vodilna ekonomska sila v regiji, kljub temu pa se razvija počasneje, kot bivše socialistične države centralne Evrope.
Izredno visoki davki, organiziran kriminal in nezmožnost politike, da bi vzpostavila vladavino prava, ne vplivajo vzpodbudno na nadaljnjo utrjevanje ukrajinske ekonomije. Sicer so Ukrajinci gostoljubni in prijazni. Od slabih 50 milijonov prebivalcev je 73% Ukrajincev, 22% Rusov in odstotek Židov. Največ je pripadnikov pravoslavne vere, nekaj je tudi kristjanov, protestantov in židov.
