Egipt se diči z veličastnimi spomeniki, hkrati pa ječi pod težo prenaseljenosti, prometa in smeti. A skrivnostni in nesmrtni faraoni pokrijejo vso bedo sodobnosti.

Egipt ostaja pozimi prvi na listi turističnih ciljev Evropejcev in tudi vse več Slovencev se podaja tja. Ni kaj, s svojo veličastno faraonsko zgodovino, ki naprej zastavlja mnoge uganke in vzbuja nepopisno občudovanje, je enkraten. Egipčani, ki največ zaslužijo prav s turizmom, se tega dobro zavedajo in se oglašujejo z geslom ,Nothing compares,, se pravi, da dežele ni mogoče primerjati z nobeno na svetu. Ob tem pa je treba najprej zamižati pred prometnim kaosom, gorami smeti v Kairu ter se obvezno podati še na njegov jug, kjer je mogoče na široko dihati, si v miru ogledovati starodavne templje in se z ladjo popeljati po Nilu. Z ladje na reki se pred tabo odvijajo biblijski prizori pokrajine, ki je marsikje ohranila svojo prvobitnost.
Besedilo in fotografije: Albina Podbevšek

Tegobe prestolnice enake za bogate in revne
Prestolnica Egipta je mesto silnih nasprotij, ki so sicer šokantni, a prav v tem je tudi njena privlačnost. Bogati predeli se senčijo med palmami, razkošni hoteli se hladijo z vodometi, se kopljejo v žarometih in če vidiš samo to, bi mislil, da se v deželi cedi med in mleko. No, saj se nekaterim, vendar je vmes pelin, ki se mu reče smog in kaos v prometu. V tem so si bogataši povsem enakopravni z najbolj revnimi v mestu, kjer dnevno diha nič manj kot 26 milijonov ljudi! Zaradi smoga vidiš piramide le v primeru, da dobro napneš oči, in tudi s fotografiranjem imaš težave, ker dobiš zamegljene posnetke. Največja nadloga je kaos v prometu, kjer ti ne pomaga ne hupanje ne preklinjanje, pa tudi diplomatska tablica ne. Še policisti in reševalna vozila se ujamejo v past. Ko sem nedavno bila na konferenci svetovnega združenja turističnih novinarjev, katerega se je udeležilo tudi pet slovenskih novinarjev, članov našega združenja FIJET, sem ugotovila, da je promet naravnost obupen. To je potrdila tudi Gojka Jekoš, diplomatka in žena slovenskega veleposlanika Boruta Mahniča v Egiptu, ko je prišla na predstavitev Slovenije kot bodoče organizatorke kongresa FIJET pri nas.
Hotel, kjer smo bili povabljeni na slavnostno večerjo, ki jo je priredilo ministrstvo za turizem, je ležal na drugem bregu Nila našega hotela. A tja bi mnogo prej prišla peš kot z avtobusom, ki je po polžje vozil skoraj tri četrt ure! A na vse to pozabiš, ko se srečaš s faraoni oziroma njihovo veličastno in skrivnostno zapuščino!

Zakaj ostajajo nove hiše v Gizi nedokončane
...

Članek lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Horizonta št. 74 april 2008