Kat so na arabski polotok prinesli iz Etiopije pred približno enim tisočletjem. Sprva so liste kata uporabljali predvsem kmetje in pastirji za pripravo čaja in rastlino imenovali tudi abesinski, arabski ali somalijski čaj.

Od 14. stoletja naprej pa je uporaba kata postala popularna med islamskimi svetniki kot stimulant pri molitvah, predvsem po zaslugi zelo slavne šole sufizma, mistične asketske smeri v islamu iz Jufrusa pri Taizu. V njej so kat uporabljali pri meditacijah in molitvah in se z njegovo pomočjo povzdignili na poti do verske ekstaze in duhovne razsvetljenosti. Seveda so obstajale nejasnosti o skladnosti uporabe kata z zakoni Korana. Takratni izvedenci za Koran so presodili, da kat zavesti ne zamegli, temveč le pomaga pri verskem študiju in tako je bil kat spoznan za hrano pobožnih, rajsko rožo in njegova uporaba popolnoma legalizirana.

Sedemsto let stara arabska medicinska knjiga prva opisuje vpliv žvečenja kata na človeški organizem in uporabo priporoča vojakom za zatiranje urtujenosti in lakote. V tistih časih so kat uporabljali v medicini, v verske namene in tudi kot afrodiziak. Pa vendar je bilo uživanje kata zaradi kratkega roka uporabe, le 24 ur po žetvi, pomanjkanja poti in počasnega transporta omejeno le na področja gojenja te rastline. Z gradnjo cest in uporabo motornih vozil in celo letal se je uživanje kata v zadnjih tridesetih letih razbohotilo po vsej državi. Nekaj časa so le-tega morali celo uvažali iz Etiopije. Dnevno se ga majhni del pretihotapi v Saudsko Arabijo, nekaj pa se ga tedensko dostavi ostali jemenski emigraciji po vsem svetu.