Jemen je država na robu arabskega polotoka, približno tako velika kot Francija. Beseda jemen ima v arabščini dva pomena: srečen in desno, kar si razlagamo kot »Srečna dežela na Alahovi desnici«.

Državo lahko razdelimo na ravna, vlažno vroča obalna področja, podnebno zmeren gorski in višavski svet ter puščavo. Najbolj cvetoče obdobje jemenske zgodovine je bilo v času sabejskega in himjarskega kraljestva (od 1. tisočletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja), to je v času trgovine z dišavami, ko so po Jemnu potekale starodavne poti, po katerih so karavane tovorile dišeče smole kadila in mire, ki se je nato žgala na oltarjih antičnih Aten in Rima. Takrat so Jemen poznali pod imenom Arabia felix - Srečna Arabija, med tem časom je deželi vladala tudi legendarna kraljica iz Sabe. Blaginja je pozneje, ko so pomorske poti po Rdečem morju prevzele skoraj vso trgovino po kopnem, usahnila.

Jemenu se je sreča še enkrat nasmehnila v 17. in 18. stoletju, ko je bil tukaj edini izvor kave na svetu. Od sijočega obdobja je ostalo le malo nasadov kave in pristanišče Moka, po katerem je dobila ime tudi ena izmed najboljših vrst kave. Vse od osvoboditve izpod turških (1918) in britanskih kolonialnih jarmov (1967) in nastanka dveh Jemnov, severnega in južnega, je bilo to področje bolj ali manj negotovo. Med novonastalima državama so bile do danes štiri državljanske vojne. Dve v sedemdesetih, precej huda leta 1986 in zadnja leta 1994, v kateri so zgladili še zadnja nesoglasja med državama, ki sta se leta 1990 združili v en Jemen.