Od 21. do 23. novembra 2003, Pnom Pen, Siem Reap

Bon Om Tuk je največji in najpomembnejši festival v Kambodži, praznovanje pa so obnovili šele leta 1990. Priredijo ga vsako leto po svojem luninem koledarju ob polni luni oktobra ali novembra, slavijo pa naravni fenomen, ko reka Tonle Sap spet začne teči v svoji naravni smeri proti Mekongu.

Med deževnim obdobjem se v Mekongu nabere toliko vode, da njen pritok Tonle Sap začne teči v nasprotno smer, nazaj v jezero z istim imenom. Jezeru Tonle Sap se takrat površina skoraj podvoji. V suhi sezoni se razteza na 2600 kvadratnih metrih. Ko se vodni tok spet obrne, je čas za praznovanje. Najbolj veselo je v glavnem mestu Kambodže Pnom Penu in v Siem Reapu. Vzdušje je podobno noro kot na vseh vodnih festivalih v jugovzhodni Aziji. V Pnom Penu poleg ognjemeta priredijo tudi znamenito veslaško tekmovanje dolgih čolnov. Korenine festivala segajo v 12. stoletje, ko naj bi kralj Džajavarman VII s svojo mornarico porazil vodne zavojevalce. Večina budističnih svetišč ima svoje čolne, v katerih na tekmovanju veslajo menihi. V času monarhije je kralj na začetku praznovanja ukazal vodi, naj se umakne. Kmerski izseljenci v Vietnamu v istem času praznujejo nižje ob Mekongu v Sok Trangu.

Festival sovpada s praznikom Ok Ambok (mlatenje riža), ki izvira iz legende o velikanski deklici, ki lahko nadzoruje vreme in o zajcu, ki si je vzel življenje s skokom v ogenj, da je tako nahranil umirajočega človeka. Zato nekateri med praznovanjem gledajo v polno luno in iščejo obris zajca na njej. Stoletja ljudje po vsej jugovzhodni Aziji z vodnimi festivali praznujejo pomen vode v svojem življenju, ki je vedno predstavljala blaginjo, življenje in dobroto. Po starih budističnih spisih ljudje priredijo vodni festival v zahvalo duhovom vode, kot molitev za odganjanje zlih duhov in kot počastitev kralja zmajev, ki živi v vodi. Hkrati se opravičijo duhovom vode za onesnaževanje, ki ga povzroči, na primer, namakanje riževih polj.