Prebivalci Barcelone Gaudíja v začetku njegovega ustvarjalnega obdobja niso sprejeli odprtih rok. Leta 1910 so meščani prvič zagledali stavbo, imenovano Casa Mila. In bili so šokirani.

To je bilo za tisti čas in okus čez vsako mero dobrega okusa. Vogalna hiša na eni najboljših lokacij v novi mestni četrti je bila s svojim vijugastim pročeljem ljudem v sramoto. Bila je tako drugačna od vseh drugih hiš in je izstopala kot črna ovca. Njena streha je polna "čudno" oblikovanih dimnikov in zračnikov,  ki kot nadzemeljske pošasti štrlijo v nebo. Balkoni te nenavadne hiše so okrašeni z ograjo iz kovanega železa, vhodi in okna pa spominjajo na votline, ki jih morje izdolbe v skalo. Casa Mila je dobila najrazličnejše vzdevke, med najpogostejšimi je bil "La Pedrera" - kar pomeni kamnolom. Leta 1926 se je Gaudí smrtno ponesrečil, lastniki Casa Mile pa so poravnali ukrivljene stebre in razprodali notranjo opremo stanovanj, ki jo je predvidel Gaudí. Caso Milo in druge arhitekturne dosežke so ponovno odkrili šele japonski turisti. Zdaj je nad arhitekturnim biserom Katalonije budna straža, Barcelona pa se tudi z Gaudíjevo pomočjo predstavlja kot oblikovalsko središče Španije.

Do Casa Mile vas pripelje podzemna železnica: Passeig de Gracia ali avtobus številka 100 (postajališče 2). Odprto: vodstva samo od torka do sobote ob 10.00, 11.00, 12.00 in 13.00., zaprto v nedeljo, ponedeljek in med prazniki.