Novo arheološko odkritje v Palmiri

Sirsko-poljska arheološka misija je odkrila ostanke največje doslej odkrite cerkve v Palmiri, cvetočem antičnem in srednjeveškem mestu, ki je po 16. stoletju počasi odmrlo.
Walid al-Ass'ad, vodja palmirskega oddelka za arheološke najdbe in muzeje, je sporočil, da je bila odkrita cerkev 47 metrov dolga in 27 metrov široka, imela je 12 stebrov - vsak je bil visok 6 metrov - strop pa je bil visok 15 metrov. Al-Ass'ad je še povedal, da so cerkev uporabljali do islamskega obdobja oziroma do obdobja sosledja oblasti umajadskih (661-750) in abasidskih (750-1258) kalifov. Palmira, ki so jo imenovali tudi Puščavska nevesta, je zrasla ob oazi 215 kilometrov severo-vzhodno od Damaska, je bilo pomembna postojanka za karavane, ki so prečkale sirsko puščavo.

Arheiologi so odkrili največjo do sedaj znano cerkev v Palmiri.

foto: EPA

V času rimskega osvajanja Bližnjega vzhoda porušena antična Palmira

Danes Palmira najbolj slovi po bogatih arheoloških ostankih antičnega mesta, ki je slovelo po svoji eleganci. Najstarejši dokumenti Palmiro omenjajo z imenom Tadmor (tudi Tadmur ali Tudmur), biblična besedila pa govorijo, da je mesto zgradil legendarni kralj Salomon (sodobno zgodovinopisje je do tega skeptično in meni, da je bil Tadmor neko drugo mesto). V času rimskega osvajanja Bližnjega vzhoda je bila Palmira pogosto na udaru, Dioklecian pa jo je naredil tudi za pomembno vojaško postojanko. mesto je utrdil in vanj namestil več legij, ki naj bi ga obvarovale pred vedno večjo sasanidsko grožnjo...