• Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila po napovedih IPCC za 1 meter. Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom.
• Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi.
• Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogosta izrazita
• Ekstremna vremenska stanja: sušna obdobja, nevihte in poplave.
• Globalno segrevanje povzroča masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, od Himalaje, Alp, Andov do Arktike ter Antarktike in je zelo izrazit pojav od leta 1980 dalje. S tem je povezan problem preskrbe z vodo v goratih območjih. Izrazit primer tega pojava je primerjava Triglavskega ledenika leta 1957 in 2003.

FOTO: Triglavski ledenik leta 1971 (foto: D. Košir),

FOTO: Triglavski ledenik leta  1990 (foto: M Gabrovec)

FOTO: Triglavski ledenik leta  2003 (foto: M Gabrovec)

FOTO: Ledenik Upsala v Argentini leta 1928 (zgoraj) in leta  leta 2004 (spodaj)

Led se umika s hitrostjo vsaj 55 metrov na leto. Argentina je skupaj z drugimi Andskimi državami bogata zakladnica ledenikov.,

• Strokovnjaki zaradi segrevanja oceanov in drugih vplivov globalnega segrevanja napovedujejo tudi malo verjetno, a zelo vplivno destabilizacijo obstoječih oceanskih tokov. Taljenje ledu na Grenlandiji naj bi med drugim ustavilo Zalivski tok, ki zahodni in severni Evropi prinaša sedanje milo podnebje.
• Zaradi učinkov segrevanja ozračja je ogroženih vse več živalskih vrst in ekosistemov. Nekatere vrste so zaradi uničenja okolja ostale brez naravnega življenjskega prostora. Na primer, severni medved zaradi taljenja ledu izgublja svoj naravni habitat. V zadnjih letih so našli veliko število izstradanih, obnemoglih medvedov, pa tudi številne utopljene živali, ki se v lovu za plenom izgubijo na ledenih ploščah daleč od obale, saj jim zaradi hitrega taljenja ledu izginjajo tla pod nogami. Oceani postajajo vse bolj kisli zaradi povečanja vsebnosti CO2, kar bo vplivalo med tudi na koralne grebene.

FOTO: Severnim medvedom se lomi led pod nogami

• Do sedaj smo z bakterijami in virusi, tudi tistimi, ki povzročajo bolezni pri človeku, živeli v sorazmerno dobrem ravnovesju, saj so bile do sedaj podnebne razmere dovolj stabilne in zime dovolj hladne, da so vzdrževale povzročitelje bolezni v zmernem številu. Podnebne spremembe pa so lahko vzrok, da se to ravnovesje poruši. Take razmere bodo lahko ugodne za žuželke (komarji, muhe, uši, bolhe ipd.) in druge prenašalce (glodalci, klopi, alge ipd.) bolezni, ki jih niti še ne poznamo, kot tudi za ponoven izbruh bolezni, ki smo jih že obvladovali. 
• Globalno segrevanje ozračja je do sedaj imelo tudi močne finančne posledice, ki se bodo v prihodnosti še bolj okrepile. Gromozanske škode zaradi tropskih viharjev so že povzročile bankrot večjih zavarovalnic v ZDA, v prihodnosti pa lahko usodno vplivajo na stabilnost finančnih trgov.