Stična stoji v odmaknjeni dolini in blizu številnih prometnih poti Dolenjske blizu Ivančne Gorice in Šentvida. Cistercijanski samostan so v prvi polovici 12. stoletja sezidali v dolini, ki ima kontinuiteto poselitev od prazgodovine naprej. Gradnjo je po l. 1135 vodil stavbenik Mihael iz Francije, ki naj bi se kasneje poročil z domačinko in živel v bližnji Zgornji Dragi.

Postavil je razsežno kamnito triladijsko romansko baziliko s prečno ladjo in petimi apsidami ter ob njej križni hodnik s kapiteljsko dvorano in pomožna samostanska poslopja. Cerkev je bila največje svetišče na našem ozemlju. Z razvojem posesti so rasla druga poslopja: stanovanjske stavbe, kašče, mlini in hlevi. Samostan so zavarovali z obzidjem in številnimi valjastimi stolpi, kar pa turških plenitev ni ustavilo. Obokani križni hodnik je imel kapiteljsko dvorano, ki se je odpirala z dvema biforama. Križni hodnik so kasneje poslikali (delno šola Janeza Ljubljanskega, okoli l. 1470).

Samostan je bil srednjeveško kulturno središče Kranjske. V začetku 17. stoletja so pozidali prelaturo in jo v notranjosti dekorativno poslikali. V vhodnem stolpu so štukaterji izdelali kartuše z različnimi nabožnimi prizori. Romansko baziliko so prvič barokizirali l. 1623 in jo na zahodni strani skrajšali. Obokali so glavno ladjo, pozidali pevski kor in preuredili apsidalni del. Ob prezidavah so na križišču ladij dodali stolp z baročno kapo. Del prezidav je pred l. 1746 načrtoval ljubljanski poznobaročni stavbenik Candido Zulliani. V prvi četrtini 17. stoletja so vhodni stolp okrasili s figuralnimi štukaturami. Sredi 18. stoletja so pozidali stanovanjski trakt z opatovo kapelo (C. Zulliani). Kapela v nadstropju ima pretanjene rokokojske štukature. Samostan je bil l. 1784 razpuščen, l. 1898 pa obnovljen. V samostanu je, kljub razpustu v 18. stoletju, ostalo nekaj kvalitetne opreme, največ v cerkvi (Fortunat Bergant, Johannes Michael Liechtenreith). V preteklem stoletju so jo dopolnjevali arhitekti Jože Plečnik, Anton Bitenc, Svetozar Križaj in drugi umetniki. Urejeni sta stara prelatura in baročna opatova kapela ter prenovljene štukature v vhodnem stolpu. Stična je znova verski in odličen kulturni center z zbirko verskega muzeja. V muzeju sta predstavljena zgodovina krščanstva v Sloveniji in razvoj cistercijanov, posebej je postavljena kulturnozgodovinska zbirka. Obiskovalci si radi ogledajo galerijo slikarja patra Gabrijela Humka in spominsko razstavo patra in zeliščarja Simona Ašiča. Za strokovnjake je dostopen še Baragov arhiv. Samostan ima manjšo prodajalno literature, spominkov in samostanskih pridelkov.

Samostan je urejen za obisk. Muzej je redno odprt.

Stična, Samostan
Stična 17
1295 Stična
Telefon: 01 787 71 00

Skrbnik :
OTZ Ivančna Gorica
Telefon : 01 786 94 00
klasje.casopis@siol.net; turisticna.zveza@siol.com