Če se v Pariz odpravite predvsem zaradi nakupov, potem to nalogo opravite vsaj v velikem slogu. V slogu starih Parižanov.

Podajte se v katero od pasaž, v katerih najdete prestižne trgovinice in v katerih še danes vlada vzdušje Pariza 19. stoletja. Pariške pasaže, ki jih je nemški filozof Walter Benjamin razglasil za največjo arhitekturno pridobitev 19. stoletja, so bile glasnice nastanka novega Pariza. Kot pišejo v časopisu Die Welt, so jih večino zgradili med letoma 1791 in 1861. Prva letnica približno označuje začetek preobrazbe smrdečega, s fekalijami onesnaženega srednjeveškega Pariza v sodobno metropolo.

Privlačne arhitektonske strukture, katerih steklene strehe so zagotavljale stalen dotok dnevne svetlobe, so postale središče družbe, ki se ni upirala zametkom potrošništva kot stranskega produkta industrijske dobe. Da so bile pasaže zares fenomen, dokazuje tudi to, da je o njih pisalo tudi v turističnem vodiču iz 19. stoletja: "Te pasaže, nov izum industrijskega luksuza,m so prekrite s steklom, njihovi hodniki so obdani z marmorjem in tečejo skozi cele sklope stavb, katerih lastniki so pristali na to novo "špekulacijo"."

Vendar razcvetu okoli 150 pasaž ni bila usojena dolgoživost. Krivec za to je bila velikopotezna prenova Pariza, ki jo je po diktatu Napoleona načrtoval baron George Eugène Haussmann. Ta je zasnoval široke bulvarje, ki so jih zgradili med letoma 1853 in 1870 in ob katerih so uredili prve veleblagovnice. Vanje so se začeli zgrinjati Parižani - še bolj pa seveda Parižanke -, ki so še nekaj dni prej prav radi vandrali po pasažah.

P. B.