Temelji zahodne kulture in civilizacije izhajajo iz Grčije, prav tako so pot razvoja evropskega vinarstva začrtali prav stari Grki s svojo že kar kultno ljubeznijo do te žlahtne pija- če, ki so jo v obilnih čaščenjih bogov dodobra spoznali. Za Grke je bilo vino darilo in iznajdba boga Dioniza, kateremu so bili podvrženi številni, deloma orgijski, kulti.

Pesniki, filozofi in umetniki so v vinu našli navdih za svoja najboljša dela. Opeva jih tudi Homer v svojih epskih pesnitvah Odiseja in Iliada, Platon pa je številna dela posvetil razpredanju o vinu. Grško vinarstvo je cvetelo vse do Osmanske nadvlade, ki pa ga je popolnoma ohromilo. Prvi koraki modernega vinarstva so bili ponovno narejeni nekaj desetletij po osamosvojitvi Grčije v prvi polovici 19. stoletja, kot gospodarska panoga pa so prve korake naredili sto let kasneje, pred drugo svetovno vojno. V Grčiji je vinarstvo doma 3500 let. Poznali so raznolikost sort, vplive tal na pridelavo, vse do svojega vstopa v evropsko gospodarsko skupnost (1981) pa niso imeli nobenih pravil oziroma zakonskih omejitev pri proizvodnji vina, kar so popravili z uvedbo le-teh po vzoru evropskih dežel. Pomembnejša vina in področ ja Na skoraj polovici vseh vinogradniš kih površin - teh je 150.000 hektarjev - pridelujejo namizno grozdje, na ostalih pa uspeva več različnih avtohtonih sort, ki so za mednarodno trgovino nezanimive ali vsaj nepoznane. Med najpomembnejša avtohtona bela vina se štejejo assyrtiko (Santorin, Athos), vilana (Kreta), robola (Kefallinia), rhoditis (Makedonia). Med pomembna domača rdeča vina pa sodita xynomavro (Makedonia), agiorgitiko (imenovano tudi Herakljeva kri). Poleg avtohtonih sort se v Grčiji najdejo tudi vina mednarodno priznanih, modernih sort. Najpomembnejš a pridelovalna področja so Peloponija, Kreta, osrednja Grčija, otočja v vzhodnem Egejskem morju in Makedonija. Ouzo Je žlahtna žgana pijača, ki je ne pridelujejo nikjer drugje na svetu, le v Grčiji, kjer velja za nacionalno pija- čo. Ta pijača je narejena iz natančno določenih delov stiskanega grozdja, zelišč in jagodičevja. Postopek izdelave je tak, da se najprej destilira alkohol iz grozdja, nato pa se le-ta meša z zelišči in ostalimi sestavinami, med drugim zvezdnim janežem, koreniko angelike, meto, koprcom, koriandrom, lešniki in celo cimetom. Mešanica se prevreva v bakrenih kotlih ob talnem nadzoru in uravnavanju poku- ševalca. Dobljena tekočina se več mesecev skladišči na hladnem in nato je usklajena na 40 vol.% alkohola. Ouzo se postreže kot aperitiv ali se ga uporabi za mešanje koktailov in drugih me- šanih pijač. Domačini ga največkrat pijejo ohlajenega in mešanega z vodo in takrat postane mlečne barve. Razlog za mlečno obarvanje je v tem, da je janeževo eterično olje prozorno, če je vsebnost alkohola na običajni ravni, če se pa le ta zniža, se eterično olje spremeni v majhne kristalčke, ki dajejo pijači moten mlečnat videz. Najboljši ouzo naj bi pridelovali na otoku Lesbos in vsi lastniki gostiln v Grčiji vam bodo zgovorno zagotovili, da vam prav pri njih postrežejo z najbolj ekskluzivno znamko med njimi. Metaxa Je posebna žgana pijača, ki jo je iznašel trgovec s svilo, Syros Metaxas, leta 1888 v regiji Atika, provinci Aten. Od takrat pa do danes je ta pijača v svetu dobila renome in priznanje za svojo kakovost. Je najbolj priznana grška pijača v svetu in tisoče ljubiteljev s pravo hektiko išče dobavitelje, ki so maloštevilni. Metaxo lahko opredelimo kot brandy, čeprav je nekaj več. Izdelujejo - žgejo - ga iz grozdja savatiana, sultanin, dvakrat destilirajo, dodajo še starano muškatno vino s Samosa, obogatijo z dodatkom skrivne mešanice dišavnic in starajo v ročno izdelanih hrastovih sodih. Metaxa je na voljo v več verzijah: s tremi, petimi, sedmimi zvezdicami, kjer vsaka pomeni eno leto staranja v hrastovem sodu. Najekskluzivnejš a med vsemi je Metaxa Private Reserve - to je najmanj 20 let stara in je tudi najbolj iskana med ljubitelji te pijače.