Tokratni prispevek je namenjen mladostnikom, kar pa še ne pomeni, da poti ne bi zmogli vsi, ki po letih sicer ne spadate več v to starostno skupino, a ste po srcu še vedno mladi. Izlet naj vam postane izziv, čeprav si boste morda v ospredje postavili druge cilje, kot so zapisani v nadaljevanju.

Vsaj trije razlogi so, zaradi katerih je vredno opraviti predlagani izlet:

• Pesnika Antona Aškerca in njegov bogat umetniški opus boste lažje razumeli, če boste spoznali kraje, v katerih je preživljal svojo mladost in prisluhnili živi besedi njegovih sorodnikov, ki nadaljujejo Aškerčev rod v prijaznem zaselku Senožeti.
• Rimske Toplice z okolico so označene s sloganom “Oaza neokrnjene narave”, kar v veliki meri drži, predvsem zaradi spleta (ne)srečnih okoliščin. Ob poti boste lahko doživeli celo občutek samotne odmaknjenosti.
• Malo je krajev v Sloveniji, kjer je na tako majhnem območju mogoče – prijetno s koristnim – združiti kulturno-zgodovinsko, naravoslovno (zlasti botanično) in športno tematiko na enodnevnem izletu v naravo.
• Ne nazadnje vas pričakujejo prijazni domačini, ki se vedno bolj zavedajo, da je nadaljnji razvoj tega območja mogoč le v sožitju z naravo in Ijudmi.

Rimske toplice

Kraj je nosil to ime, zapisano na novem železniškem postajnem poslopju, že ob letu Aškerčevega rojstva, 1856. Prej so za zdravilišče s toplo vodo uporabljali ime Toplice. Ker so jih poznali in uporabljali že Rimljani, to med drugim dokazujejo številne izkopanine, in da jih ne bi zamenjevali s toplicami v bližnjem Laškem, so dobile še pridevnik “Rimske”.
Rimske Toplice ležijo v manjši kotlini ob reki Savinji, obdani z gozdnimi pobočji, ki hranijo bujno vegetacijo eksotičnih rastlin. Rast jim omogoča blago predalpsko podnebje in bližina termalnih vrelcev.

Ob njih se je v drugi polovici 19. stoletja razvilo svetovno znano mondeno zdravilišče, ki je leta 1945 prišlo v lastništvo Jugoslovanske Ijudske armade (JLA) in bilo spremenjeno v vojaški center za medicinsko rehabilitacijo. Od leta 1991 je zdravilišče zaprto in propada. Z letošnjo jesenjo pa se obeta njegova ponovna oživitev in postopna vrnitev v čase največjega razcveta. Prav pod zdraviliškim domom je izhodišče Aškerčeve poti.
Dostop do Rimskih Toplic je mogoč po cesti ali železnici. Iz štajerske smeri je najhitrejša pot prek Celja in Laškega, iz ljubljanske smeri pa po zasavski poti prek Litije in Hrastnika. Če vas pot vodi iz Posavja, v Zidanem mostu zavijte v smeri proti Celju.

Aškerčeva pot

Poteka skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Speljana je skozi predele, ki so po zgodovinski strani zanimivi zaradi najdišč predmetov iz rimskih časov, obdobja turških vpadov in dogodkov iz časov, ko so na grmadah zažigali predvsem ženske, obtožene čarovništva. Tudi Aškerčeva domačija, zdaj muzej, ima pod svojo streho veliko zanimivosti, iz katerih se da razbrati, kakšen je bil v preteklosti način življenja v teh krajih.

Nekdanji lastniki zdravilišča v Rimskih Toplicah so bili tudi ljubitelji narave. Zasadili so zdraviliški park, v katerem rastejo razna eksotična drevesa, katera so prinesli z različnih koncev sveta številni pomembni gostje. Na delu parka z imenom Livada rastejo najznamenitejše med njimi – orjaške sekvoje. Na pobočjih Stražnika in Kopitnika, ki se dvigata neposredno nad potjo, so rastišča redkih alpskih rastlin: avrikija, clusijevega svišča in blagajevega volčina (Daphne Blagayana), ki ima tod udomačeno ime “beli kozlovec”. Park prepletajo sprehajalne poti, med katerimi je zelo znana “Ruska steza”, ki so jo gradili ruski ujetniki. Poleg botaničnih znamenitosti je v parku veliko mest, primernih za različne igre in reševanje orientacijskih zank.

Izhodišče:

Železniška postaja v Rimskih Toplicah ali avtobusna postaja pod zdraviliškim domom.

Opis poti:

Od železniške postaje čez most prek Savinje in čez regionalno cesto Celje-Zidani Most do zdraviliškega doma. Ob poti nas usmerjajo leseni znaki v obliki črke A proti kraju Senožeti. Pred zdraviliškim domom je v dveh ribnikih polno ribic, ki so bolj bled spomin na nekdanje “zlate ribice” v kristalno čisti vodi.

Pot se nadaljuje skozi podvoz zdraviliškega doma med zdraviliškimi poslopji, potem se priključi lokalni cesti na Senožete. Ko zapustimo gozd, zagledamo na levi hišo, ki je bila pesnikov dom. Od domačije se naprej odpravimo po cesti, ki se najprej zložno dviga do vasi Lukovica in nadaljuje z rahlimi vzponi in spusti skozi vasi Straže, Brezno in Marijino Širje. Tu naletimo na cerkvico v romanskem slogu iz 13. stoletja, nedaleč stran pa je pokopališče, kjer je grob pesnikovega brata Miha. Čaka nas le še spust, ki se konča na železniški postaji v Zidanem Mostu.

Vrnitev:

S prehojeno potjo se izlet praviloma konča.

Zelo zanimiva pa je pot v obratni smeri, ko si za izhodišče izberemo Zidani Most. V tem primeru priporočam prevoz do vasi Marijino Širje, saj nam bo tako prihranjen začetni strm vzpon. Pot utegne biti še bolj zanimiva, če se za vasjo Brezno odločimo za različico, ki poteka skozi vasico Dolenje in prek Grmade (zažiganje čarovnic). Po prijetnih kolovoznih poteh pridemo naravnost na pesnikovo domačijo. Spust v Rimske Toplice navadno sklenemo z obiskom odprtega termalnega kopališča, ki obratuje skozi vse leto. S plavanjem in igrami v vodi in ob njej lahko dodatno razširimo športni del izleta, udeležencem pa ponudimo še nekaj sprostitve.

Najprimernejši čas:

Od zgodnje pomladi do pozne jeseni.

Težavnost:

Pot je večinoma nezahtevna in na njej ni posebnih nevarnosti, razen na kratkem deiu pod Grmado (različica poti iz Zidanega Mosta), kjer je ob mokrem vremenu stalna nevarnost zdrsa.

Oprema:

Izlet obravnavamo kot turo v sredogorje, zato imejmo visoke čevlje z rebričastim podplatom in obleko, ki nas ščiti pred soncem in vetrom (v nahrbtniku pa posodo s pijačo, rezervno perilo, prvo pomoč, vrečko za smeti). Priporočamo zaščito pred klopi, če se odpravimo na izlet v času, ko so klopi najbolj nevarni. Seveda naj ne manjka priboljšek za malico, čeprav so domačini prijazni in lahko v vsaki vasi dobite kaj za pod zob. Ponekod še doma pečejo kruh, v jesenskem času pa bodo radi ponudili sok (mošt) iz jabolk ali hrušk. Dobre pitne vode je ob poti dovolj, kar je dandanes že prava redkost.

Dolžina izleta:

Celotna pot od Rimskih Toplic do Zidanega Mosta traja tri ure in pol.

Zemljevid in vodniki:

Zasavsko hribovje, 1: 25.000
Po Aškerčevih poteh. Zgibanka, ki so jo pripravili učenci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic.

Podaljšanje ture:

S Senožet je možno izlet podaljšati na Stražnik (665 m), ki je zaradi svoje lege zelo razgledna točka (dodatnih 45 minut). Za bolj gorniško izkušene je zanimiva tura na Kopitnik (910 m), saj na njegov vrh vodi kratka zavarovana pot. Na Kopitniku pa je tudi prijetna planinska koča, ki jo upravlja PD Rimske Toplice. Iz Rimskih Toplic dve uri in pol.

Alternativa:

Za tiste, ki jim je pot do Zidanega Mosta predolga, lahko v vasi Globoko obiščejo kraj, kjer je nekoč stala rojstna hiša pesnika Antona Aškerca (od železniške postaje 30 min). V Rimskih Toplicah pa pripravljajo še druge zanimive programe, ki bodo predvsem naravoslovno in športno obarvani.

Priporočam, da si pred izletom pridobite podrobnejše informacije, ki vam jih bodo posredovali: gospod Avgust Aškerc (pesnikov pranečak), Turistično društvo Rimske Toplice, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, Krajevna skupnost Zidani Most (g. Milan Vodišek).

Želim vam prijeten izlet in varen korak!